RAID polje

RAID (Redundant array of independent disks; originally redundant array of inexpensive disks) je standard povezovanja dveh ali več trdih diskov in upravljanja z njimi, ki je nastal z namenom, da bi lahko več manjših in počasnejših posameznih fizičnih diskov povezali v večjo in hitrejšo in/ali bolj zanesljivo logično enoto.

Poznamo več vrst raid povezovanja:
Raid 0 – Striping:– Zagotavlja izboljšano zmogljivost in dodaten prostor, vendar ni odporen na napake. RAID 0 razdeli I/O operacije na enako velike bloke, ki jih enakomerno razporedi po dveh diskih, možno je uporabiti tudi več kot dva diska. RAID 0 polje je možno narediti tudi z ralično velikimi diski, vendar je prostor, ki ga pridobimo v polje velik le toliko kot je velik najmanjši disk v polju. Zanesljivost RAID 0 je enaka zanesljivosti posameznega diska deljena s številom diskov v polju.

RAID 1 – Mirroring: Podatki se identično zapisujejo na dva diska (ali več). V primeru odpovedi enega diska imamo vse podatke na drugem.

RAID 5: Podatki se zapisujejo na tri (ali več) diskov. Izmenično se del podatkov zapisuje na dva diska, na trtjega pa se zapišejo paritetni podatki. V primeru odpovedi enega diska lahko iz preostalih povrnemo izgubljeno vsebino (kombinacija RAID 0 in RAID 1).

RAID 10 (zrcaljenje + “striping”): Kot zadnjo kombinacijo RAID polj, ki je uporabna v domačem okolju, smo izbrali tip 10. Ta inačica je nekoliko kompleksnejša od predhodnikov, saj vsebuje tako lastnosti RAID 1 kot RAID 0. Polje lahko ustvarimo, ko imamo na voljo (vsaj) štiri enake diske. Delovanje RAID 10 si lahko opišemo tako, da naredimo iz štirih diskov dva para. Najprej en par zvežemo v “striping” in ustvarimo zelo hitro polje, potem pa ta par “prezrcalimo” na drug par in to zelo hitro polje še zaščitimo pred izgubo podatkov. In seveda, spet, izgubimo polovico diskovnega prostora, ki smo ga kupili s posameznimi diski.

Posted in Reševanje podatkov.